»Ni me zaznamoval Kras, ki ga imam zelo rad, niti Loka pri Zidanem Mostu, ki jo imam še raje, zadostovala mi ni niti Evropa, pač pa svetovno, planetarno občutje.«

»Pustolovščina je Alojza Rebulo, ki je med drugim vse življenje gradil in izpopolnjeval tudi svoje nasprotovanje totalitarizmom, vodila v kraljestvo klasične filologije in k bogastvu slovenskega jezika.«

»srčnost, globoki razmisleki o morali, skrb za skupnost in še posebej zavzeto za manjšino, pa pretanjen odnos do narave«

»Rebula že v svojih delih narekuje, kakšno naj bo razpoloženje pri uprizoritvi ali glasnem ubesedovanju njegove zapisane besede.«

»se raztezajo v širokem loku od biografskih beležk in pričevanj, celovitih refleksij njegovega literarnega opusa in analitičnih branj posameznih del ter njihovih zgodovinskih virov prek predstavitve novo odkritih dnevniških zapisov in manj znanih žanrskih del (drame in radijske igre) do refleksije njegovega esejističnega opusa in teoloških razmišljanj.«

»edinstven glas v slovenskem romanopisju 20. stoletja: suverena poteza besednega čopiča, živo bogastvo klasične kulture in predvsem globina etosa postavljajo njegov opus na posebno mesto v literarni zgodovini.«

»Eno je zato, ker me imajo ljudje radi. Drugo pa zaradi tega, ker me ljudje nimajo radi.«

»Preprosto nas cenijo in nas imajo radi.«

»Zelo mi je všeč, rada imam sneg.«